"Referendum ni nujno poraz koalicije, lahko pa to postane, če bo relativizirala rezultat"

Uveljavitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so volilci na zakonodajnem referendumu zavrnili – proti zakonu je glasovalo 53,4 odstotka volilcev, za pa je glasovalo 46,5 odstotka glasov. Nasprotnikom zakona je tako uspelo preseči zavrnitveni kvorum, ki je bil tokrat postavljen pri nekaj več kot 339 tisoč glasovih.

Iz tabora koalicijskih strank, ki so zakon vložile v parlamentarni postopek in so ga tudi izglasovale, je bilo po objavi rezultatov čutiti veliko razočaranje. Ob tem pa so poudarili, da čeprav državni zbor eno leto ne bo smel sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z voljo volilcev, se bodo še naprej trudili, da bo Slovenija takšen zakon v prihodnosti vendarle dobila.

Na drugi strani so bili veliko bolj zadovoljni nasprotniki zakona, predvsem na desni strani političnega pola, kjer so razglasili veliko zmago na tokratnem zakonodajnem referendumu. To je bil sicer že drugi zaporedni zakonodajni referendum, na katerem je slavil desni politični pol.

Politični analitik, zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič je za N1 dejal, da je treba v kontekstu zakonodajnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja poudariti, da je bila volilna udeležba visoka, kar že kaže na znak nekega širšega trenda v pokovidnem obdobju, ko se volilna udeležba na vsakih volitvah viša.

Koalicija bi morala rezultat zaradi visoke volilne udeležbe jemati zelo resno

"Ta referendum je po mojem mnenju dobra radiografija mnenja volje ljudstva glede tega vprašanja. Zato bi bila velika zmota, če bi podporniki zakona, torej koalicija, ta rezultat interpretirali kot izhodišče za neko relativizacijo, predvsem z izjavami, da bodo v prihodnje še vseeno poskušali sprejeti ta zakon. Mislim, da bi morala ravno zaradi visoke volilne udeležbe ta rezultat jemati zelo resno. Prav tako ta referendum ni nujno poraz koalicije, bo pa to lahko postal, če bo skušala koalicija ta rezultat relativizirati in ga izigravati," je izpostavil Lisjak Gabrijelčič.

Aktualna vladajoča koalicija je bila v prvem letu mandata pri trojčku zakonodajnih referendumov – o vladi, RTV Slovenija in dolgotrajni oskrbi – uspešna, prav tako je bila uspešna pri lanskem trojčku posvetovalnih referendumov – o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uporabi konoplje za medicinsko in osebno rabo. Manj uspešna je bila na lanskih evropskih volitvah in na dveh zadnjih zakonodajnih referendumih.

Ker se mandat vladajoče koalicije bliža koncu, državnozborske volitve bodo marca prihodnje leto, je eno od pomembnih vprašanj, ali se lahko rezultat tokratnega referenduma preslika tudi na državnozborsko raven. Lisjak Gabrijelčič je ocenil, da so bile na referendumih teme, ki so bile bližje desni politični opciji, tudi bolj uspešne, zaradi česar je bila načeloma desnica bolj uspešna na referendumih kot na državnozborskih volitvah.

"Smernice tokrat niso potekale po zelo ostri ločnici levo-desno"

"Večkrat smo imeli referendume, ko je desna opozicija dosegla velike zmage, te pa se potem niso prevedle v zmage tudi na parlamentarnem področju. Je pa res, da če bo vladna koalicija vztrajala pri svoji poziciji, da ’igra še ni končana’, potem lahko to morda spodbudi ljudi, ki so glasovali proti temu zakonu na referendumu, da bodo poskušali še dodatno mobilizirati ljudi in to ponoviti tudi na državnozborskih volitvah. Zdi se mi tudi zelo nedemokratično od koalicije, da podaja takšne izjave. Ker če imamo institut referenduma in če neprestano govorimo o tem, kako pomembno je, da se ljudje udeležujejo volitev in kakšen praznik demokracije so volitve, potem je treba rezultat referenduma spoštovati," je poudaril.

Ob tem je izpostavil, da je veliko volilcev, ki sicer glasujejo za stranke leve sredine, na tokratnem referendumu glasovalo drugače, kar se je kazalo tudi v javnem mnenju v zadnjih tednih. Da bodo glasovali proti uveljavitvi zakona, so izpostavljali tudi zdravniki, med njimi tudi takšni, ki so medijsko bolj izpostavljeni, pa nikakor ne spadajo na desni politični pol.

"Ločnice tokrat niso potekale po zelo ostri ločnici levo-desno. Treba je pa upoštevati tudi dve stvari, in sicer – za uspeh na referendumu je treba doseči zavrnitveni kvorum in večino glasov proti. In če nekomu to uspe doseči, je to že samo po sebi vredno spoštovanja. Je pa treba pogledati tudi, kako so bili glasovi razporejeni po Sloveniji. Zelo malo volilnih okrajev je bilo, kjer je podpora zakonu presegla 60 odstotkov, drugod, kjer so zmagali podporniki zakona, je bila razlika zelo majhna. Na drugi strani pa je bilo zelo veliko okrajev, kjer so nasprotniki zakona zmagali z veliko podporo. Mislim, da kljub tesnemu rezultatu lahko rečemo, da v Sloveniji ni socialne in politične večine, ki podpira ta zakon, torej ne podpira ideje evtanazije oziroma pomoči pri prostovoljnem končanju življenja," je še izpostavil Luka Lisjak Gabrijelčič.

Janja Božič Marolt: Trendi so se v zadnjih tednih pred referendumom spreminjali

V zadnjih nekaj letih se je udeležba na volitvah in referendumih višala, tudi tokrat je bila zelo visoka (40,93-odstotna), tudi javnomnenjske raziskave so napovedovale visoko udeležbo. So pa nekatera merjenja javnega mnenja v zadnjem mesecu nakazovala tudi podporo uveljavitvi zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Janja Božič Marolt, strokovnjakinja za merjenje javnega mnenja in direktorica Mediane, je za N1 dejala, da se je javno mnenje v zadnjem mesecu kar precej spreminjalo, saj je bilo še v začetku meseca med anketiranimi zaznati večjo podporo uveljavitvi zakonu, a se je nato "trend iz tedna v teden, še posebej pa v zadnjih dveh tednih, spreminjal".

"V zadnjih dveh tednih se je povečeval delež tistih, ki bi prišli na referendum. Ker se je referendum približeval, se je odstotek udeležbe višal, ob tem pa smo pogosto opažali tudi vedno nižjo podporo zakonu. V četrtkovi javnomnenjski raziskavi časnika Delo se je trend, ki je nakazoval, kaj se bo zgodilo, že precej izkristaliziral – predvidena je bila 37,8-odstotna udeležba, ki je bila na dan referenduma še nekoliko višja, ob tem pa se je povečal delež tistih, ki so bili proti zakonu," je dejala direktorica Mediane.

Ob tem je izpostavila še en fenomen, ki so ga raziskovalci javnega mnenja opazili: v anketi za RTV Slovenija, ki je bila objavljena 14 dni pred referendumom, je bilo samo 10 odstotkov vprašanih neopredeljenih.

"To je zelo nenavadno. Pred volitvami ali referendumi je bilo neopredeljenih tudi tretjina ali četrtina, tukaj pa so bili ljudje zelo jasno za ali proti. Ampak v zadnjem tednu se je delež neopredeljenih podvojil. To je seveda prispevalo k temu, da se je povečal delež tistih, ki so bili proti zakonu. In ta trend je bil do nedelje jasno viden, tako da če bi kdorkoli pogledal samo trende, bi lahko videl, kaj se bo zgodilo," je pojasnila Božič Marolt.

Kot pravi, sama nad rezultatom tokratnega referenduma ni presenečena, so pa po njeni oceni imela veliko vlogo tudi soočenja v predvolilni kampanji, kjer je bolj ali manj "prevladal sentiment proti uveljavitvi zakona". Po njenem mnenju se je "prej intimna odločitev nato začela prevešati v politično vprašanje".

Nagib v desno, ki se kaže že nekaj časa

Na vprašanje, ali lahko morda z rezultati tega zakonodajnega referenduma potegnemo kakšne vzporednice s tem, kaj se bo zgodilo na prihajajočih državnozborskih volitvah, je Janja Božič Marolt ocenila, da je slovenska družba kar precej razdeljena, predvsem na "naše in vaše", da pa 'antijanša moment' ni več tako prisoten kot v času zadnjih parlamentarnih volitev.

"Obstaja rahel nagib v desno, kar je mogoče čutiti, ni sicer dominanten. Se je pa to pokazalo tudi danes. Tudi če pogledamo trende v zadnjem letu – evropske volitve, zakonodajni referendum o dodatkih k pokojninam in današnji referendum –, je nagib v desno jasno viden. Zmaguje desna politična opcija, ne glede na vse vladne bombončke, ne glede na to, kaj je vlada v končni fazi naredila dobrega za državljane – višje plače, božičnica. Ne predstavljam si sicer, da je vladi zmanjkalo ukrepov, verjamem, da se še ni izpela," je dejala.

Po njenem mnenju nas do državnozborskih volitev čakajo še zelo pestri meseci na političnem področju, zaradi česar bo vsekakor zanimivo spremljati javno mnenje. Tudi pri nedavnem sprejemanju Šutarjevega zakona je bilo po besedah Božič Marolt zelo zanimivo, da je kar 80 odstotkov vprašanih podpornikov Gibanja Svoboda podpiralo sprejem zakona, ki uvaja represivne ukrepe, kar bi bilo pred še nekaj časa zelo nenavadno.

"Edina predvidljivost v današnjih družbah je nepredvidljivost. Največje presenečenje bi bilo, če ne bi bilo nobenega presenečenja," je zaključila Janja Božič Marolt.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Strast do odgovornosti